Napredno oblikovanje dokumentov Priprava strani V meniju Postavitev nastavimo robove po meri: levo in desno 2,5 cm, zgoraj in spodaj pa 2 cm. Slogi Navaden Običajno besedilo pišemo s slogom »Navaden«. Oblika in velikost pisave je nastavljena v predlogi. Če je besedilo že oblikovano, izberemo vse (CTRL+A) in nato slog Navaden. Uporabite slog Naslov za prvo – naslovno – vrstico (ne Naslov 1). Naslovi Za vse naslove uporabimo ustrezne sloge »Naslov 1« (angl. Heading 1), Naslov 2, Naslov 3 itd. Tudi pri teh je oblika in velikost pisave nastavljena. Številčenje naslovov Številk pred naslovi ne pišemo! V kartici »Odstavek« menija »Osnovno« izberemo »Večravenski seznam« oštevilčevanja, ki je namenjen številčenju naslovov – ob številkah mora pisati »Naslov 1«. Besedilo Tipkanje posebnih znakov Posebne znake kot so: (na tipkovnici so narisani ob običajnih črkah) tipkamo s pomočjo tipke AltGr. Sestavljeni znaki Sestavljene znake (angl. Composite characters), kot npr.: , , , , , , , pa tudi , , in druge dobimo s sestavljanjem diakrítičnega znaka, npr. ¨ in osnovne črke. Pritisnemo in držimo tipko AltGr in številko, kjer je narisan diakrítični znak, nato pa spustimo AltGr in pritisnemo izbrano črko ali presledek. Oblikovanje besedila Pri besedilu lahko izberemo pisavo (font), npr. Elephant, barvo in velikost znakov 18. Pišemo lahko krepko - bold, ležeče – italic ali podčrtano in tudi kombinirano. Napišemo lahko še potence - nadpisano (superscript) in indekse - podpisano (subscript). Za naslovno vrstico dokumenta uporabite pisavo »Elephant« in velikost 20 pik. Če pisave Elephant na svojem računalniku ne najdete, uporabite poljubno podobno. Odstavki Prelomi vrstic Prelomi vrstic so samodejni, če želimo nov odstavek pa uporabimo tipko ENTER. Kadar vklopimo prikaz nevidnih znakov – gumb ¶ v meniju Osnovno, kartica Odstavek – jih vidimo kot znak ¶. Ročni prelom vrstice vnesemo s tipko SHIFT+ENTER in je viden kot znak na tipki Enter. Pri ročnem prelomu program vse vrstice šteje kot en odstavek, kar se pozna pri razmaku. Poravnava Obojestranska Poravnava odstavkov je lahko obojestranska – poravnana sta levi in desni rob besedila. Preverite privzeto poravnavo besedila in nastavite poravnavo tega odstavka obojestransko. Poravnava se vidi lepše, če so vsaj štiri vrstice, kot v tem odstavku. Primerjajte isto besedilo pri levi poravnavi v naslednjem odstavku. Levo Poravnava odstavkov je lahko obojestranska – poravnana sta levi in desni rob besedila. Preverite privzeto poravnavo besedila in za ta odstavek izberite možnost Poravnaj levo. Poravnava se vidi lepše, če so vsaj štiri vrstice, kot v tem odstavku. Primerjajte isto besedilo pri obojestranski poravnavi v prejšnjem odstavku. Na sredino Poravnavo na sredino uporabljamo predvsem za naslove (ali pa za pisanje Zdravljice). Za naslov dokumenta uporabite poravnavo na sredino. Desno Poravnavo desno uporabimo redkeje, predvsem pri podpisih ali pozdravih. Razmiki vrstic in odstavkov Nastavimo lahko razmik vrstic znotraj odstavka – običajno je enojen, dvojen ali ena in pol ( privzeto je nastavljen 1,08) – lahko pa razmik podamo tudi natančno v pikah (Meni Osnovno -> Odstavek). Nastavite dvojni razmik za ta odstavek. Izberite slog Navaden, da ponastavite obliko odstavka. Razmike med odstavki lahko nastavimo kot dodatek pred ali za odstavkom. Za primerjavo preglednosti odstranimo presledek za tem odstavkom. Razlika je opazna. Zamiki Običajno odstavek začne na levem robu strani in konča na desnem. Zamik nastavljamo z drsniki na ravnilu. Prikaz ravnila z označenimi cm vključimo v meniju Ogled z izbiro Ravnilo. Ko z miško lebdimo nad drsnikom, Word prikaže namig. Z drsniki lahko nastavimo: Levi zamik – začetek besedila odstavka – npr. na 1,75 cm, in še desni zamik – konec besedila, npr. na 3,5cm (12,5 cm od levega roba). Zamiki lahko segajo tudi preko roba strani. Zamik prve vrstice uporabimo, kadar želimo različen začetek prve vrstice odstavka, ki je lahko pred ali za drugimi vrsticami. Viseči zamik omogoča nastavitev začetka besedila vseh drugih vrstic odstavka in je lahko pomaknjen preko prve vrstice odstavka. Oblike odstavkov se prenašajo naprej. Prekinemo jih lahko z izbiro sloga »Navaden« ali ukaza »Počisti oblikovanje« v izbirniku slogov. Seznami Za naštevanje lahko uporabimo: Označeni seznam Če vrstico začnemo z * ali – program začne samodejno označeni seznam, sicer ga lahko vključimo z gumbom Označevanje. na kartici »Odstavek«, kjer lahko tudi izberemo obliko oznak. Z gumbom »Povečaj zamik« (ali tipka TAB) pa lahko porabljamo tudi več nivojske sezname do devetega nivoja, ter z gumbom zmanjšaj zamik (ali SHIFT+TAB) spet na prvi nivo Oštevilčeni seznam Kadar vrstico začnemo s številko, piko in presledkom program začne samodejni oštevilčeni seznam, ki sam vstavlja prave številke in je tudi lahko večravenski spet do devetega nivoja obliko pa izberemo v meniju Osnovno kartica Odstavek Tabulatorji Levi središčni desni in decimalni,tabulator izberemo v okencu levo od ravnila, z miško jih nastavimo na ravnilu, nato pa s tipko tabulator postavimo. Nastavite jih, na 2 cm 7 cm 11 cm in 14,25 cm. Nastavitev velja samo v izbranih odstavkih, vodilno črto različnih oblik pa izberemo, v meniju Osnovno kartica Odstavek gumb Tabulatorji. Vstavljanje Prelom strani Vstavite prelom strani pred poglavjem Vstavljanje - meni Vstavi ali tipka Ctrl+Enter. Simboli Vstavite simbole in , , , ter - meni Vstavi, ukaz Simbol, pisava Symbol ali Wingdings. Polja Polja so posebne funkcije, ki v besedilo vstavijo neko vrednost – besedilo, datum ali številko, npr.: avtor dokumenta , trenutni datum in čas , število strani , besed in znakov Polja najdemo v meniju »Vstavljanje« - »Besedilo« - »Hitri deli«, vrednosti pa osvežimo s tipko F9. Posebno polje, ki ga najdemo v meniju Sklici, je tudi Kazalo vsebine Izberite »Kazalo vsebine po meri«, kjer lahko izbiramo nastavitve. Kazalo moramo posodobiti, če se spremenijo poglavja ali strani. Predmeti Predmeti so rezultat drugih programov, ki jih lahko vključimo v dokument. Slike Vstavimo lahko izrezek, sliko iz datoteke ali Interneta, posnetek zaslona ali pa narišemo risbo . Slika kopirana iz Interneta Napis Napis pod sliko, enačbo, tabelo ipd. vstavimo v meniju »Sklici«, uporabimo pa ga za sklicevanje ali izdelavo kazala slik, itd. Pri oštevilčevanju lahko dodamo številko poglavja. Oblivanje z besedilom Predmeti v vrstici z besedilom se pomikajo kot vsaka črka. Ukaz »Prelomi besedilo« v meniju Postavitev omogoča kvadratno ali tesno oblivanje, lahko pa predmet postavimo pred ali za besedilo. Nastavite kvadratno oblivanje slike. Oblivanje predmeta prekinemo s prelomom »Oblivanje z besedilom« v meniju Postavitev – kartica Priprava strani. Enačbe Napišemo oz. »sestavimo« z ukazom Enačba v meniju Vstavi (ukaz ni na voljo kadar je dokument shranjen v starejši obliki .doc). Napisano enačbo lahko tudi shranimo za uporabo v drugih dokumentih ali pa uporabimo vgrajeno enačbo, npr. Fourierjevo vrsto: Tabele Tabelo lahko vstavimo, narišemo ali pa pretvorimo besedilo v tabelo – pri tem izbiramo ustrezna ločila. Vstavite besedilo iz datoteke Tabela.txt in ga pretvorite v tabelo. Uporabite ustrezen slog tabele in samodejno prilagajanje vsebini. Tabelo postavite na sredino strani. Grafikoni Pri vstavljanju grafikona najprej izberemo vrsto grafikona, nato pa podatke vnesemo ali prilepimo iz tabele. Velikost lahko spremenimo. Vstavite 3D stolpčni grafikon s podatki iz zgornje tabele. Sklici Navzkrižno sklicevanje na različne elemente dokumenta: naslove, napise, številke strani ipd., npr.: _______ v poglavju __ na strani _ prikazuje znak OS Linux. Opombe So lahko »sprotne« ali »končne«. Obliko oznak izberemo na kartici sprotne opombe. Glava noga Ukaz »Uredi glavo« (ali nogo) v meniju »Vstavi« omogoča vstavljanje poljubnega besedila ali polj kot so: številka strani, število strani, trenutni datum, datum shranjevanja ali tiskanja), čas, ime datoteke ali naslov trenutnega poglavja (polje StyleRef). Položaj besedila (levo, sredina ali desno) podamo s tabulatorjem. Številko strani postavimo na izbrano mesto z ukazom »Trenuten položaj«. Obrobe pod glavo ali nad nogo nastavimo v meniju Osnovno, kartica Odstavek. Izberemo lahko različne glave in noge za prvo stran ter za lihe in sode strani. Vsak odsek dokumenta lahko ima drugačne glave in noge ter ločeno številčenje strani. Sprotna opomba je na dnu tekoče strani. Dvoklik na oznako opombe postavi kazalec na mesto opombe. Končna opomba na zadnji strani dokumenta; če razširimo kartico Sprotne opombe lahko izbiramo nastavitve.